V soboto, 20.9.2014, so prostovoljci DOPPS v okviru projekta LIVEDRAVA pokosili letošnje rastlinje na umetnem otoku na Ptujskem jezeru, ki je bil izdelan leta 2004, in tako vzpostavili pogoje za gnezdenje rečnih galebov in navadnih čiger v naslednjem letu. Sodelovalo je 14 prostovoljcev, med njimi je bilo precej mladih – osnovnošolcev in študentov.

Košnjo so opravili s strižno BCS kosilnico, ki so jo posebej za ta namen prepeljali s čolnom na otok. Dr. Damijan Denac, pobudnik in dolgoletni organizator, pojasnjuje pomen delovne akcije: “Brez redne košnje bi se otok prekomerno zarasel in postal za gnezdenje obeh vrst neprimeren že v enem letu. Z rednim upravljanjem tako skrbimo za populaciji obeh ogroženih vrst. Rezultati našega truda so navdušujoči in nas vedno spodbudijo, da vztrajamo naprej – tudi letos je tako na Ptujskem jezeru gnezdilo 72 parov navadnih čiger in 595 parov rečnih galebov.“

Udeleženci delovne akcije so opravili tudi ogled t.i. Malega otoka, ki je bil na pobudo društva pred nedavnim očiščen v okviru ekološke sanacije Ptujskega jezera. Z otoka so bile odstranjene tujerodne rastline, vrhnji sloj pa prekrit s finim prodom. Na tem otoku so tako ponovno nastale idealne razmere za gnezdenje navadne čigre, po tihem pa upamo celo na vrnitev na Dravi leta 1979 izumrle male čigre.

Ornitološka zanimivost delovnega dne je bila v duhu akcije – 7(!) kaspijskih čiger se je kar dolgo zadržalo na jezeru.

Photo: Tilen Basle

V soboto, 20.9.2014, so prostovoljci DOPPS v okviru projekta LIVEDRAVA pokosili letošnje rastlinje na umetnem otoku na Ptujskem jezeru, ki je bil izdelan leta 2004, in tako vzpostavili pogoje za gnezdenje rečnih galebov in navadnih čiger v naslednjem letu. Sodelovalo je 14 prostovoljcev, med njimi je bilo precej mladih – osnovnošolcev in študentov. More

Zanimivejša opazovanja z rednega monitoringa vodnih ptic na območju reke Drave – 27. dekada:

Ormoško jezero

• labod grbec (Cygnus olor) – 451 os.
• žvižgavka (Anas penelope) – 36 os.
• mlakarica (Anas platyrhynchos) – 1140 os.
• dolgorepa raca (Anas acuta) – 14 os.
• reglja (Anas querquedula) – 55 os.
• kostanjevka (Aythya nyroca) – 2 os.
• liska (Fulica atra) – 2865 os.
• spremenljivi prodnik (Calidris alpina) – 10 os.
• črni martinec (Tringa erythropus) – 2 os.

Ptujsko jezero:

• dolgorepa raca (Anas acuta) – 3 os.
• veliki žagar (Mergus merganser) -2 os.
• komatni deževnik (Charadrius hiaticula) – 1 os.
• črna prosenka (Pluvialis squatarola) – 1 os.
• mali galeb (Hydrocoloeus minutus) – 8 os.
• sivi galeb (Larus canus) – 2 os.
• rumenonogi galeb (Larus michahelis) – 3282 os. (prenočujejo)
• kaspijska čigra (Hydroprogne caspia) – 7 os.
• črna čigra (Chlidonias niger) -15 os.

Zanimivejša opazovanja z rednega monitoringa vodnih ptic na območju reke Drave – 27. dekada: More

V sklopu projekta LIVEDRAVA smo v Naravnem rezervatu Ormoške lagune “v nastajanju” pričeli s postavljanjem osnovne infrastrukture za obiskovalce. Za ta namen smo kupili 4 ladijske kontejnerje, ki bomo predelalani v opazovališča in postaviljeni v naravnem rezervatu. Vhod v naravni rezervat bomo v mesecu oktobru uredili s parkiriščem za obiskovalce.

Photo: Tilen Basle

V sklopu projekta LIVEDRAVA smo v Naravnem rezervatu Ormoške lagune “v nastajanju” pričeli s postavljanjem osnovne infrastrukture za obiskovalce. More

V sredo, 17.9.2014 smo na območju naravnega rezervata Ormoške lagune »v nastajanju« izvedli ogled območja za pripravo trase za obročkanje. Za pomoč smo prosili g. Franca Bračka, ki nam je predlagal kje in kako pripraviti območje.

Photo: Tilen Basle

V sredo, 17.9.2014 smo na območju naravnega rezervata Ormoške lagune »v nastajanju« izvedli ogled območja za pripravo trase za obročkanje. More

Navzočnost hrčka (Cricetus cricetus) na ozemlju Slovenije so prvič potrdili leta 1980, ko so našli dva osebka v bližini vasi Obrež. Po tem letu se hrčka ni več spremljalo in ni bilo podatkov o njegovi prisotnosti. Po 34 letih smo ponovno potrdili prisotnost hrčka (Cricetus cricetus) v Središču ob Dravi. Nahajališče je na robu njegovega areala in edino znano v Sloveniji.

Popis hrčka in pregled habitata smo izvedli 12.9.2014, v sklopu terenskih vaj predmeta Varstvena biologija, s študenti Biologije in ekologije z naravovarstvom iz FNM. Študente smo po terenu vodili prof. dr. Boris Kryštufek, prof.dr. Franc Janžekovič in Dominik Bombek, prof. bio-kem.

Pred začetkom terenskega dela, je župan Središča ob Dravi g. Jurij Borko študentom predstavil občino in aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo krajinskega parka Središče ob Dravi, prof. dr. Boris Kryštufek je v kratkem predavanju predstavil biologijo hrčka, več o zavarovanih in varovanih območjih pa je pojasnil Dominik Bombek.

Cca. 200 ha popisnega območja med Obrežom in Središčem ob Dravi je bilo zaradi obilnih padavin razmočeno in zato težko prehodno. Še dodatno težavo so povzročala koruzna polja, ki jih zaradi neprehodnosti nismo uspeli pregledati. Na območju je bilo cca. 40% takšnih polj. Vendar smo kljub vsem omenjenim težavam našli rove, ki so bili na robu s plevelom obraščenim mejnim pasom koruznega polja in polja z bučami. Širina zapleveljenega obmejka med polji je bila cca. 1m. Na dveh mestih smo odkrili 7 rovov. Na njivi z lucerno smo odkrili še en rov in odgriznjene poganjke rastlin.

Kljub preteku treh desetletij, se je na tem območju ohranila raba kmetijskih površin, ki ustreza ekološkim zahtevam hrčka. To je še samo en razlog več, zakaj ustanoviti krajinski park in vzpostaviti zavarovano območje med Ormožem in Središčem ob Dravi, v katerem se ohranja narava in značilna kulturna krajina. Aktivnosti ustanovitve krajinskega parka potekajo v okviru projekta LIVEDRAVA.

Potrdili prisotnost hrckov

Aktivni rovi hrcka

Navzočnost hrčka (Cricetus cricetus) na ozemlju Slovenije so prvič potrdili leta 1980, ko so našli dva osebka v bližini vasi Obrež. More