Akcije

V okviru projekta je načrtovanih več konkretnih naravovarstvenih akcij, namenjenih izboljšanju stanja nižinskega rečnega ekosistema Drave in hkrati Natura 2000 območja Drava: renaturacija Ormoških lagun (akcije C.1-C.3), izgradnja gnezditvenega otoka za navadno čigro na Ptujskem jezeru (C.7), odpiranje rečnih rokavov in njihova ponovna povezava s strugo Drave ter odstranitev kamnometa za ponovno vzpostavitev naravne erozijske dinamike (C.9) ter zmanjšanje motenj in uničevanja gnezdišč na prodiščih z nameščanjem zapor in izgradnjo jarkov (C.12).
 
Za izvedbo teh ukrepov je potrebna vrsta pripravljalnih aktivnosti, ki so predmet akcije A.1: pridobitev pogojev s strani soglasodajalcev, priprava projektne dokumentacije ter pridobitev soglasij in vseh dovoljenj za izvedbo ukrepov.

Close

Da bi lahko vrednotili učinke vodnovzdrževalnih del v strugi Drave bomo izdelali sodoben model, ki bo služil kot naravovarstveno orodje, saj bo z njim možno matematično dokazovati upravičenost posegov v strugi, ki imajo velik vpliv na naravo. Za izdelavo modela bomo pridobili vhodne podatke – opravili bomo geodezijo rečnega dna (batimetrija), izdelali laserski posnetek poplavnega območja (LIDAR) in granulometrično analizo. Izračuni hidravličnih in prodonosnih procesov (hidravlični model in model prodonosnosti) v strugi Drave bodo izdelani z uporabo programskega orodja MIKE 11/21 z modulom prodonosnosti.
 
Namen izdelanega modela je torej evalvacija ustreznosti izvedbe vodnovzdrževalnih del v strugi Dravi. Med projektom bomo z modelom ovrednotili učinek najmanj 4 dosedaj izvedenih klasičnih vodnovzdrževalnih del na Dravi. Dalje bomo uporabili model za podrobno umestitev in načrtovanje izvedbe konkretnih naravovarstvenih akcij v strugi Drave tekom projekta – torej akcij C.7, C.9, C.10, C.11 in C.12. Poleg tega bomo z modelom testirali scenarije različnih alternativnih in ekonomično zanimivih vodnovzdrževalnih ukrepov, ki doslej še niso bili izvedeni. Ena takšnih zanimivih hipotetičnih alternativ je denimo t.i. visokovodni val, kjer je cilj ugotoviti parametre pretokov vode (velikost, trajanje), pri katerih morfološki procesi obnavljajo naravne habitate, čistijo strugo in vzpostavljajo pretočnost, hkrati pa s poplavnega vidika ne ogrožajo varnosti ljudi in infrastrukture.

Close

V okviru akcije bodo izdelani načrti za infrastrukturo, ki jo gradimo v tem projektu – parkirišče in opazovališča za obiskovalce ter hlev za pašno živino v naravnem rezervatu Ormoške lagune in opazovalnica na Ptujskem jezeru. Za to infrastrukturo bodo v okviru te akcije pridobljena tudi gradbena dovoljenja. Prav tako pa bodo pripravljeni načrti za izvedbo za nov informacijski center v naravnem rezervatu Ormoške lagune, ki pa ga ne gradimo v okviru tega projekta.

Close

Pripravljen bo podroben pašni načrt za izvajanje naravovarstvene paše kot orodja upravljanja s habitati. Upoštevana bodo tako naravovarstvena kot veterinarska znanja. Pri izdelavi se bomo opirali na dobre prakse izvajanja naravovarstvene paše v tujih zavarovanih območjih. Pri pripravi načrta in pred izpustom živine bodo naši strokovnjaki obiskali območje, kjer izvajajo naravovarstveno upravljanje s pašo vodnih bivolov (Nežidersko jezero, Avstrija), hkrati je predviden obisk tujih strokovnjakov na območju Ormoških lagun.

Close

Izdelali bomo podroben upravljalski načrt naravnega rezervata Ormoške lagune, ki bo vseboval vse vsebine upravljalskega načrta zavarovanega območja, predvidene v Zakonu o ohranjanju narave, s posebnim poudarkom na coniranju območja, podrobnim opisom upravljanja habitatov z reguliranjem vodostaja, določitvi režima za obiskovalce in protokola monitoringa, kot tudi financiranje upravljanja in obratovanja rezervata.

Close

Pripravljene bodo podrobne smernice za prihodnje upravljanje s strugo Drave na način, da bodo upoštevani vidiki varstva narave (Natura 2000). Cilj je, da se v prihodnje pri vodno-vzdrževalnih delih poleg zagotavljanja pretočnosti in poplavne varnosti upošteva tudi naravovarstvene cilje območja Natura 2000. Smernice bodo vključene v Načrt upravljanja voda (NUV II) in program ukrepov upravljanja voda (PU-NUV II) za vodno območje Donave za obdobje 2016-2021 in bodo za izvajalce obvezujoče.

Close

Za potrebe renaturacijskih del in ureditve rezervata bomo izdelali geodetski posnetek območja, uredili meje in izvedli zakoličbo mej.

Close

Kupljenega bo približno 6 hektarov nižinskega poplavnega gozda z neizmerno naravovarstveno vrednostjo. Gre za staro, mehkolesno loko prioritetnega habitatnega tipa 91E0 – Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka) z Alnus glutinosa in Fraxinus excelsior (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae), ki je umeščen v prilogo 1 habitatne direktive.
 
Gozd bo v prihodnje namenjen izključno naravovarstveni funkciji in bo omogočal ohranitev tega starega, nižinskega fragmenta gozda ter bo imel ugoden vpliv na:
 

Close

Parcela velikosti 6,747 m2 bo odkupljena od sedanjega lastnika z naravovarstvenim namenom. Z nakupom bo (1) možna učinkovita izvedba paše (akcija C.4), (2) preprečili bomo motnje v osrednjem delu rezervata, (3) z učinkovitim upravljanjem te parcele bomo preprečili tudi širjenje ambrozije Ambrosia artemisiifolia in ostalih invazivnih vrst rastlin.

Close

Naravni rezervat Ormoške lagune je gnezdišče mnogih redkih in ogroženih vrst ptic, ki v Sloveniji gnezdijo samo tukaj. Prav tako je najpomembnejše postajališče za seleče se vodne ptice pri nas. S prenehanjem obratovanja Tovarne sladkorja in prekinjenim dotokom vode se je območje začelo zaraščati in izgubljati naravovarstveni pomen. V projektu bomo izdelali nov cevovod, ki bo zajemal vodo iz Drave (Ormoško jezero) in jo dovajal na območje naravnega rezervata. Cevovod bo deloval po principu tlačnih razlik, zato za njegovo obratovanje ne bodo potrebne črpalke.
 
Z možnostjo nadzora vodostaja v posameznih bazenih čez vso leto bo zagotovljeno varno in uspešno gnezdenje ciljnim vrstam. Možno bo ustvariti pester izbor različnih vodnih habitatov različnih globin, kar bo ustrezalo ekološkim zahtevam mnogih razičnih vrst.

Close

Izvedena bo renaturacija ali obnova habitatov na celotnem območju bazenov naravnega rezervata Ormoške lagune. Ustvarjeni bodo številni manjši in večji gnezditveni otoki za ptice, poloji in kanali, ki bodo v funkciji prehranjevališč vodnih ptic. Renaturacija bo obsegala pretežno zemeljska dela – izkope jarkov, oblikovanje otokov, prekope. V prihodnje pričakujemo pozitivne učinke renaturacije – povečanje populacij ogroženih vrst ptic (kostanjevka, navadna čigra, čapljica…), pričakujemo da se bodo pojavile tudi nove vrste (mala bela čaplja, mala čigra, belolična čigra) na območju.

Close

Renaturirali bomo 200 m dolg gozdni rokav, ki je bil v preteklosti reguliran in degradiran. Vzpostaviti želimo habitat za tukaj izumrlo vrsto vodnega hrošča, ovratniškega plavača. V mehkolesni loki bomo vzpostavili večletni ekološki eksperiment z namenom razviti upravljalske smernice za ogrožene vrste saproksilnih hroščev, kot je škrlatni kukuj. Eksperiment bo obsegal povečanje mrtve lesne mase na 2 poskusnih ploskvah v gozdu za 10-20 % in 30-40%. Rezultati poskusa bodo služili kot smernice za upravljanje območij Natura 2000 za omenjeni vrsti hrošča.

Close

Na območju naravnega rezervata Ormoške lagune bo vzpostavljen sistem celoletne proste paše. Upravljanje s pašo bo potrebno na približno 33 hektarjev površin. Paša bo nizko intenzivna, kar je sprejemljivo z naravovarstvenega vidika. Gostota pašnih živali bo 0,5-0,7 GVŽ/ha. Postavljen bo sistem pašnih ograd, s pomočjo katerih bomo lahko omejevali pašo živali različnih delih rezervata in s tem dosegali tako preprečevanje zaraščanja kot ustvarjanje habitatov zap tice. Z vzpostavitvijo pašnega sistema bomo dolgoročno ohranili gnezdeče populacije rac in izboljšali prehranjevalne habitate selečih se pobrežnikov.
 
Po temeljitih posvetih s tujimi strokovnjaki in premisleku o pogojih na območju bazenov je bil za najprimernejšo pašno žival izbran vodni bivol (Bubalus bubalis). Pri naravovarstvenem upravljanju imajo z vodnimi bivoli odlične izkušnje na Madžarskem, v Avstiji in Nemčiji. Vodne bivole nameravamo kupiti v Narodnem parku Nežidersko jezero v Avstriji. Vodni bivoli lahko pasejo v vodi, pasejo rastline, ki jih druge pašne živali niso zmožne in so zelo odporni na ostre vremenske pogoje, poleg tega pa lahko pasejo čez vso leto, vključno z zimo. Če so v stalnem kontaktu z ljudmi ohranijo miroljuben značaj. Na območje bo izpuščena čreda petih vodnih bivolov – 4 krave in 1 bik.
 
V okviru te akcije bomo postavili hlev z oboro. Hlev bo služil zavetju za živali v primeru ostrih razmer, v njem bomo shranjevali krmo za čez zimo in lastno kmetijsko mehanizacijo. Predviden je nakup traktorja z osnovnimi priključki (nakladalne vilice, prikolica, gozdarski vitel).

Close

Na projektnem območju se med Središčem ob Dravi in Ormožem razteza 10 km2 najbolj ohranjenega nižinskega rečnega ekosistema v Sloveniji. Struga Drave s prodišči in živimi rečnimi rokavi, rečni otočki ter širok pas poplavnih gozdov tvorijo mozaik brez primere. Svet nad teraso, kjer reka občasno poplavlja, je kulturna krajina z njivami, travniki, sadovnjaki in mejicami. Samo tukaj v Sloveniji je bil pred leti odkrit hrček. Že zdaj je ta del deležen mnogih varstvenih statusov – od Nature 2000 do naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij. Razglasitev krajinskega parka bi prispevala k prepoznavnosti Občine Središče ob Dravi in Občine Ormož in pomenila možnost kvalitetnejše promocije območja. Hkrati daje prednost pri pridobivanju razvojnih sredstev, je kvalitetno izhodišče pri razvoju turističnih dejavnosti in omogoča razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ob možnosti razvoja lokalne blagovne znamke krajinskega parka. Doseči želimo, da bi to območje postalo krajinski park, ki bi ga ustanovili obe občini – Središče ob Dravi in Ormož.
 
Doseči želimo tudi, da bi bilo območje Ormoških lagun razglašeno za državni naravni rezervat. Velikost naravnega rezervata bo približno 61 hektarjev, razglasitev pričakujemo v letu 2015.

Close

Na hrvaški strani Ormoškega jezera stoji trenutno 6 večjih platform, ki so bile zgrajene nelegalno kot lovska skrivališča. Platforme so najverjetneje zgradili lokalni lovci, ki jih uporabljajo za lov na vodne ptice. Zaradi pomankanja naravnih gnezdišč na platformah gnezdijo navadne čigre, vendar slednje zanje predstavljajo ekološko past, kar negativno vpliva na populacijsko dinamiko vrste na SPA Drava v Sloveniji. S pomočjo hrvaškega podizvajalca (najverjetneje nevladna naravovarstvena organizacija izbarana glede na reference) želimo doseči, da bodo platforme odstranjene po legalni poti.
 
Dalje bodo izvedene izobraževalne aktivnosti, ki bodo Hrvaško javnost osveščale o akciji in njenem pomenu. Kampanijo za odstranitev nezakonitih lovskih prež na hrvaškem delu Ormoškega jezera bomo podprli z distribucijo informativnega in izobraževalnega gradiva: 2,000 plakatov in 2,500 letakov, ki bodo natisnjeni do konca aprila 2013 bo razdeljenih med Hrvaške lokalne ribiče, lovce in ostalo javnost.

Close

Pred desetimi leti je bilo stanje populacije navadne čigre na Dravi kritično. Za ohranitev oziroma rešitev močno ogrožene navadne čigre je bil leta 2004 na Ptujskem jezeru izdelan večji gnezditveni otok. Na pobudo DOPPS-a so ga zgradile Dravske elektrarne Maribor (DEM). Na tem otoku danes gnezdi okoli 30 parov čiger in prek 500 parov rečnih galebov, prvič v Sloveniji pa sta gnezdila tudi črnoglavi galeb (Larus melanocephalus) in tatarska žvižgavka (Netta rufina), kar daje otoku velik naravovarstveni pomen. Kljub temu se je z leti izkazalo, da za dolgoročno ohranitev populacije navadne čigre potrebujemo dodatna, kvalitetnejša gnezdišča. Zato smo vključili v projekt izdelavo novega 1000 m2 velikega otoka izdelanega iz mulja in v nasprotju z otokom iz leta 2004 prekritega s prodom. Pričakujemo, da se bo gnezditvena populacija navadne čigre zaradi otoka povečala za 50 % kar pomeni na 60-150 parov.
 
To akcijo smo zaradi spremembe v projektu (partner DEM je postal sofinancer) morali formalno izločiti. Akcija bo vseeno izvedena, pričakujemo njen naravovarstveni učinek, vendar ne bo financirana s tem projektom. Poročanje o izvedbi smo v dogovoru z LIFE komisijo ohranili, saj je akcija pomembna dodana vrednost projekta.

Close

V okviru projekta bomo upravljali dva obstoječa gnezditvena otoka (Mali in Novi otok) in gnezditveni otok za navadno čigro izdelan v akciji C.7. Obstoječa gnezditvena otoka na Ptujskem jezeru je treba vzdrževati, saj le tako ohranjamo primeren gnezditveni habitat za navadno čigro in rečnega galeba. Vzdrževanje obsega košnjo vegetacije, ki jo izvajajo večinoma prostovoljci, študentje.
 
Rezultat akcije je ohranitev populacije 400 parov rečnih galebov, ki gnezdijo na SPA Drava. Posledično pričakujemo, da se rečni galebi ne bodo širili na otok, ki bo izdelan v okviru akcije C.7, kar je pomemben predpogoj za doseganje rezultatov te akcije (povečanje gnezdeče populacije navadne čigre).

Close

V projektu je načrtovano odprtje 3 rečnih rokavov – pri Vurberku, Novi vasi in Mali vasi. Odprtja so načrtovana v letih 2014-2016. Izbrani rokavi so bili pred manj kot 30 leti še povezani z glavno strugo, potem pa so se zarasli ali pa so bila njihova ustja zasuta z naplavinami. Namen odprtij je ponovno vzpostaviti stik rokavov z Dravo in tako izboljšati njihovo ekosistemsko funkcijo. Nastala bodo nova pomembna drstišča kvalifikacijskih vrst rib, velike senčice, nežice, bolena in pezdirka, prehranjevališča in gnezdišča za vodomca (pričakovano povečanje za 15 %, 2-3 para) in malega martinca, izboljšana bo funkcija prioritetnega habitatnega tipa Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (približno na 15 ha). Rokavi bodo pri visokih vodah delovali kot stranske struge Drave. Poleg tega bo v okviru akcije odstranjena stara stranska utrditev brežine, kar bo omogočilo naravne morfološke procese na rečnem bregu in v poplavnem gozdu za njim. Na končni točki bo izvedena nova, vkopana utrditev.

Close

Breguljka in vodomec gnezdita samo v navpičnih peščenih stenah. Na mestih, kjer po naravni dinamiki Drava peščenih sten ne obnavlja več, jih bomo obnovili ročno, saj zaradi težavne dostopnosti terena ni mogoča drugačna izvedba. Pri akcijah bodo sodelovali prostovoljci.
 
Na treh izbranih mestih, kjer so bregovi Drave dovolj strmi in visoki, bomo izdelali stene za gnezdenje breguljke in vodomca. Pri tem bo odstranjena vegetacija in oblikovane gole navpične peščene stene primerne višine neposredno nad vodo. Okvirna dolžina brežin na navedenih treh lokacijah, ki je primerna za oblikovanje sten za breguljko in vodomca, je 300, 200 in 150 metrov.
 
Zaradi težkega dostopa na izbrane lokacije (dostop brez izrazitega vpliva na okoliške habitate je namreč možen le s čolnom), bodo vsa dela opravljena ročno, brez mehanizacije. Po izdelavi sten bodo le-te vsako leto vzdrževane, tako da bomo na njih ohranjali optimalne pogoje za gnezdenje obeh vrst v naslednjih gnezdilnih sezonah.
 
Pričakujemo, da bodo stene zasedle kolinije breguljk, skupaj 50-200 parov. Poleg tega je pričakovati vsaj po en dodatni par vodomca na vsaki od lokacij, torej skupaj vsaj 3 dodatni pari. Za obe vrsti pričakujemo, da se bosta dolgoročno ohranili na teh lokacijah.

Close

Na petih izbranih prodiščih (površine 0,79-2,67 ha, povprečno 1.59 ha) bomo odstranili vso lesno grmovno vegetacijo, ki se je razširila na goli prod. S tem bomo obnovili habitat malega deževnika, hkrati pa lokalno povečali pretočnost struge. Skupna površina prodišč, ki jih bomo očistili v okviru te akcije, je 7 hektarjev, čiščenje bomo izvedli dvakrat. Izbrana prodišča so na odsekih Maribor-Ptuj (3 prodišča) in Markovci-Zavrč (2 prodišči). Z akcijo pričakujemo 30-40 % porast populacije malega deževnika glede na trenutno število.

Close

Naravna prodišča so zaradi regulacij rek, obratovanja hidroelektrarn in porasta neprimernih oblik rabe danes močno ogrožen življenjski prostor. Med slednjimi sta najbolj pereča nezakonito izkopavanje proda in vožnja z motornimi vozili, zlasti motokros z motorji in štirikolesniki. Obe aktivnosti uničujeta prodišča in naravno vegetacijo, motita ptice med gnezdenjem in uničujeta njihove zarode. Tudi povsem dobronamerni obiskovalci prodišč lahko nehote pohodijo gnezdo ali mladiče malega deževnika, ki jih na prodnati podlagi zlepa ne opazi še tako pozorno oko. V projektu bomo s prekopi in postavitvijo zapornic preprečili dostop na 9 prodišč, kjer so bili v preteklosti prisotni omenjeni primeri motenj. Istočasno bomo na vseh lokacijah namestili opozorilne table. Samo s to akcijo pričakujemo gnezdenje dodatnih 5-8 parov malega deževnika in 4-6 parov malega martinca, kar bo povečalo zdajšnjo populacijo malega deževnika za 25%, malega martinca pa za 15%.

Close

Ob izvajanju projekta pričakujemo izboljšanje ekosistemskih funkcij/storitev ter povečanje biodiverzitete v ekosistemu, kjer se odvija projekt.
 
S to akcijo bomo ocenili skupne učinke vseh projektnih aktivnosti za vse štiri ekosistemske storitve. Ekosistemske storitve so pogojene z biodiverziteto in medvrstnimi odnosi. Večja kot je biodiverziteta in več kot je medvrstnih odnosov, boljša je stabilnost ekosistema in njegovih storitev. Rezultate vseh akcij (D.2-D.5) monitoringa v obdobju projekta bomo združili v generalen ekosistemski pregled. Akcijo bomo izvedli ob koncu projekta.
 
Človeštvo ima od virov in procesov v naravnih ekosistemih številne ugodnosti, ki jih imenujemo ekosistemske funkcije. Specifične ekosistemske funkcije, ki koristijo človeku, imenujemo ekosistemske storitve, vendar iz teh ne moremo izključiti prav nobene druge ekosistemske funkcije. Ekosistemske storitve namreč nudijo podporne storitve tako ljudem kot drugim vrstam živih bitji. Prepoznava in standarizacija najpomembnejših ekosistemskih storitev je bila izvedena s strani Združenih narodov, v raziskavi pa je sodelovalo več kot 1,300 raziskovalcev iz vsega sveta. Prepoznane so bile štiri glavne ekosistemske storitve – oskrbovalne (preskrba), regulatorne (regulacija), podporne (podpora) in kulturne (kultura).

Close

V akciji bo opravljen monitoring ptic s katerim bomo vrednotili učinke konkretnih naravovarstvenih akcij. Ker je akcij več, z njimi pa rešujemo probleme različnih vrst in skupin ptic, je tudi monitoringov več. Pokazatelji, s katerimi bomo vrednotili učinke akcij so:
 

Close

V projektu smo za projektne vrste izbrali tudi tri naravovarstveno pomembne vrste hroščev, eno vodno (Graphoderus bilineatus) in dve saproksilni (Osmoderma eremita, Cucujus cinnaberinus). Zaradi slabega poznavanja izbranih vrst v Sloveniji in Evropi načrtujemo izvedbo raziskave, ki je potrebna za nadaljne naravovarstvene akcije. Raziskavo bo kot podizvajalec izvedela usposobljena skupina strokovnjakov.
 
Predvideni rezultati akcije D.3 so:
 

 
Raziskavo izvaja podizvajalec Nacionalni inštitut za biologijo.

Close

Ovrednotili bomo vpliv renaturacij – predvsem gre tukaj za odprtje rokavov v akciji C.9 – na nekatere naravovarstveno pomembne vrste rib območja Natura 2000 Drava kot so umbra, bolen, pezdirk in nežica. Uporabljene bodo nelatalne metode vzorčenja rib – elektroizlov.
 
Za ribje vrste bo rezultat lokalnih gostot za posamezno vrsto podan kot število osebkov/m2 rečnega habitata. Pričakujemo, da se bo število projektnih vrst lokalno povečalo.

Close

Na začetku in ob koncu projekta bo izvedena analiza socio-ekonomskih učinkov projekta. Uporabljeni bodo javno dostopni indikatorji, prav tako bo izvedena posebna anketa med različnimi ciljnimi skupinami. Napredek in zaključno poročilo bo pripravil podizvajalec ob koncu obeh obdobji. Pričakujemo, da bodo projektne aktivnosti ustvarile nova delovna mesta ter izboljšale pogoje za rast trajnostnega razvoja turizma (ekoturizma) v regiji. Slednje bo doprineslo dodatne turistične produkte in dogodke, kot tudi novo infrastrukturo za obiskovalce.

Close

Na vsaj šestih lokacijah znotraj projektnega območja bodo postavljene informativne table, s čimer bomo v času izvajanja projekta lokalnemu prebivalstvu in obiskovalcem podali informacije o projektu, njegovih ciljih in vsebinah.

Close

Po prvih treh mesecih izvajanja projekta bo vzpostavljena projektna spletna stran z osnovnimi informacijami in vsebinami o projektu. Stran bo redno osvežena z novimi projektnimi ugotovitvami, rezultati in dokumenti. Ob izvedbi akcij C.2 (renaturacija lagun – nov otok za čigre)in C.7 (nov otok za čigre na Ptujskem jezeru) bo na spletni strani živi video prenos (spletna kamera) iz gnezditvene kolonije navadne čigre. Spletna stran bo vsebovala vse pomembne dokumente, publikacije in poročila s projekta, ki bodo dostopni širši javnosti.

Close

Med julijem in avgustom 2017 bo pripravljeno poročilo za širšo javnost (t.i. Layman’s report), ki bo natisnjeno v nakladi 1,000 izvodov ter objavljeno na projektni spletni strani s ciljem predstaviti rezultate projekta širši javnosti. Poročilo bo dvojezično, pripravljeno v slovenskem in angleškem jeziku. Tiskana verzija bo uporabljena večinoma za predstavitve stroki, državnim organom in interesnim skupinam, medtem ko bo spletna verzija namenjena predvsem širši javnosti.

Close

V Naravnem rezervatu Ormoške lagune bo postavljena osnovna infrastruktura za obiskovalce z namenom kvalitetnega doživljanja narave brez negativnega vpliva. Infrastruktura bo služila izobraževanju in ozaveščanju, delno pa tudi za samo izvajanje projekta (začasna pisarna).
 

Close

Akcija je sestavljena iz slednjih aktivnosti:
 

 
Novonastala interpretacijska infrastruktura s področja naravne dediščine bo vključena v občinsko turistično ponudbo in bo pomembno dopolnila obstoječo turistično ponudbo Ptuja in okolice.

Close

Ena najučinkovitejših metod predstavitve določenega naravnega območja, kot je reka Drava ter njeni naravni procesi, vrednote in groženje, je z uporabo različnih oblik avdio-vizualnih izdelkov. Eden izmed naših projektnih ciljev je izdelava dokumentarnega filma. Rezultat akcije bo:
 

Close

V okviru projekta je predvidena izdelava dveh publikacij, ki bosta obravnavali glavne teme projekta.
 

Close

Za doseganje boljšega poznavanja Natura 2000 območja Drava (SPA in SCI) bodo izvedeni trije tipi aktivnosti za različne skupine in profile.
 

Close

Izvedenih bo 20 predavanj in 10 izletov za širšo javnost. Na javnih predavanjih bodo predstavljene podrobne informacije o akcijah, razlogih za njih in pričakovani razultati LIFE projekta. V predstavitvah bodo podane obširne informacije o biodiverziteti ter naravovarstveno pomembnih rastlinah, živalih ter habitatnih tipih na območju SPA in SCI Drava. Predavanja bodo izvedena v vaseh in mestih vzdolž projektnega območja.
 
Lokacije izletov za širšo javnost bodo Ptujsko jezero, Ormoško jezero in Naravni rezervat Ormoške lagune.

Close

Vse F akcije so namenjene učinkovitemu izvajanju projekta in mehanizmom projektnega vodenja, izvajanja in nadzora. Pri F.1 gre za akcijo v okviru katere je zajeto vso vsebinsko načrtovanje aktivnosti, vzpostavitev projektnih ekip partnerjev, komunikacija med deležniki projekta, nadzor in poročanje komisiji za uspešno in tekoče delo na projektu.

Close

V porečju Drave je bilo doslej izvedenih vsaj 7 obnovitvenih projektov s ciljem obnovitve rečne dinamike z razširjanjem rečne struge in povezovanjem stranskih rokavov. Tekom tega projekta se bomo povezali s partnerji aktivnih LIFE projektov iz Slovenije in Avstrije. Načrtujemo aktivnosti izmenjave izkušenj in sodelovanje pri iskanju učinkovitejših in boljših rešitev za podobne probleme, ki jih srečujemo na območju reke Drave.
 
Izmenjava izkušenj bo zaradi zmanjševanja ogljičnega odtisa v večini primerov izvedena s pomočjo sodobnih komunikacijskih orodji, v glavnem z uporabo interneta. Za izboljšanje komunikacije in doživetje rezultatov drugih projektov, načrtujemo tudi 8 krajših ekskurzij projektnega osebja na projektna območja izbranih projektov.
 
Prav tako smo odprti za povezovanje z novimi in do tega trenutka neznanimi projekti s podobno vsebino.

Close

Koordinator projekta bo imenoval neodvisnega finančnega revizorja z ustrezno licenco, ki bo opravil finančno revizijo pred posredovanjem podatkov komisiji v zaključnem poročilu. Revizija po preverila spoštovanje nacionalne zakonodaje in računovodskih pravil, kot tudi pravil skupnih določb izvajanja LIFE+ projektov.

Close

Posebno poglavje zaključnega poročila projekta bo t.i. naravovarstveni načrt po koncu projekta (after-LIFE Conservation Plan). Načrt bo vseboval predvidene ukrepe in orodja potrebna za zagotovitev vzdrževanja doseženih projektnih ciljev po koncu LIFE projekta, torej po letu 2017.

Close