Ciljne vrste

Ptice

  • vodomec (Alcedo atthis) More…
    Vodomec (Alcedo atthis) Foto: Tilen Basle

    Velikost: 15-16 cm

    Bivališče: počasi tekoč reke in potoki

    Hrana: ribe, paglavci, žuželke

    Ogroženost v Sloveniji: E2 – močno ogrožena vrsta

    Evropski naravovarstveni status: SPEC3

    Majhna, čudovito obarvana ptica z veliko glavo in dolgim koničastim kljunom. Samca in samico ločimo le po obarvanosti kljuna, katerega ima samec popolnoma črnega, samica pa ima osnovo spodnjega dela kljuna rdečkasto obarvano. Vodomca najpogosteje vidimo čepeti na veji nad vodo, kjer preži za majhnimi ribami, za katerimi se strmoglavo spusti v vodo. Čeprav je zelo pisan ptič, ga je v senci rastja ob vodi zelo lahko zgrešiti. Če ga splašimo, se pogosto piskajoče oglasi in v nizkem, hitrem letu odleti.

    Vodomec je v Sloveniji prisoten vso leto. Najdemo ga na počasi tekočih potokih in rekah, kjer njegovo gnezdišče predstavljajo strmi, peščeni, obrežni bregovi. Vanje si izkoplje približno meter dolg rov, kamor samica izvali jajca.

    V Sloveniji je vodomec močno ogrožena vrsta, njegova razširjenost je zelo razpršena. Eno gostejših območji naselitve predstavlja nižinska reka Drava, kjer gnezdi 15-30 parov, kar uvršča to lokaliteto med pet najboljiših za gnezdenje vodomca. Ogroža ga predvsem spremenjena račna dinamika in odsotnost naravnih procesov, ki gradijo strme rečne brežine.

    Close

  • kostanjevka (Aythya nyroca) More…
    Kostanjevka (Aythya nyroca) Foto: Dejan Bordjan

    Velikost: 38-42 cm

    Bivališče: močvirja, jezera, reke

    Hrana: vodno rastlinje, nevretenčarji

    Ogroženost v Sloveniji: E1 – kritično ogrožena vrsta

    Evropski naravovarstveni status: SPEC1

    Srednje velika raca iz rodu rac potapljavk (Aythya). Samec in samica sta oba v celoti kostanjevo rjave barve, ki je temnejša le na hrbtu, zadek je izrazito bel. V letu lahko opazimo belino na trebuhu in v krilih. Spola sta zelo podobna in ju je najlažje razločimo po barvi očesa, ki je pri samcu bela, pri samici pa rjava.

    Kostanjevko je pri nas mogoče opazovati skozi vso leto, vendar je v zimskem času zelo redka. Njena prebivališča so reke, močvirja in jezera, ki nudijo dovolj kritja, da lahko varno gnezdi. Gnezdi na samem stiku vode in kopnega, gnezdo pa je dobro skrito v obrežno vegetacijo.

    V Sloveniji je kostanjevka kritično ogročena vrsta, ki je v zadnjih letih tudi drugod po svetu doživela strm upad. Velja za globalno ogroženo vrsto. Na območju nižinske Drave gnezdi 0-1 par le na območju bazenov bivše tovarne sladkorja Ormož. S preureditvijo bazenov pričakujemo dvig populacije na 10-30 gnezdečih parov, kar bi pomenilo najpomembnejšo območje za gnezdenje te vrste pri nas.

    Close

  • mali martinec (Actitis hypoleucos) More…
    Mali martinec (Actitis hypoleucos) Foto: Jure Novak

    Velikost: 18-21 cm

    Bivališče: sladkovodna močvirja, prodišča, obrežja in ustja rek

    Hrana: mehkužci, raki, žuželke

    Ogroženost v Sloveniji: E2 – močno ogrožena vrsta

    Evropski naravovarstveni status: SPEC3

    Majhen, kratkonogi martinec, olivnorjave barve, katerega zlahka ločimo od ostalih martincev že po obnašanju. Nenehno maje s telesom, njegov nizek, frfutajoč let nad vodo pa v enakomernih intervalih prekinja jadranje z navzdol zakrivljenimi perutmi. Najpogosteje ga lahko opazujemo na robu vodne površine, ko stika za hrano ali pa med počitkom na naplavinah, ki štrlijo iz vode. Kot pri ostalih martincih sta samec in samica obarvana enako.

    Mali martinec je selivka, ki prezimiuje v Afriki in ga je pri nas mogoče pogosteje opazovati od pomladi do pozne jeseni. Naseljuje zmerno poraščena prodišča rek in prodnate brežine. Gnezdo predstavlja kotanja v tleh, kamor samica izvali jajca.

    Pri nas je mali martinec dokaj pogosta gnezdilka, čeprav močno ogrožena vrsta. Ogrožajo ga človekove motnje, posegi v vodotoke (izgradnje umetnih brežin, mostov, elektrarn) in izguba naravne rečne dinamike. Na območju nižinske Drave gnezdi 30-55 parov, z ureditvijo prodišč in odstranitvijo motenj pa ocenjujemo, da bi se število gnezdečih parov povečalo za 4-6 (15%).

    Close

  • mali deževnik (Charadrius dubius) More…
    Mali deževnik (Charadrius dubius) Foto: Jure Novak

    Velikost: 15-18 cm

    Bivališče: sladke vode (reke, močvirja)

    Hrana: žuželke, nevretenčarji

    Ogroženost v Sloveniji: E2 – močno ogrožena vrsta, V – ranljiva vrsta

    Evropski naravovarstveni status: Non-SPEC

    Majhna ptica na vitkih in dolgih nogah. Glavo pokriva črna maska z značilnim rumenim kolobarjem okoli očesa. Kljun je kratek in črn, okrog vratu pa poteka črna lisa. Samica ima nekoliko manj izrazito črnino na glavi in okoli vratu. V naravi ga zlahka opazimo na golih tleh blizu vodnih površin, saj hitro teka, občasno pa se sunkovito ustavi.

    Mali deževnik je pri nas izrazito poletna vrsta ptice selivke, ki se k nam vrne iz dalne Afrike. Najdemo ga na peščenih ali prodnatih brežinah in prodiščih, pogosto tudi na umetnih jezerih, gramoznicah in njivah blizu vode. Samica izvali jajca v majhno kotanjo v tleh, ponavadi na gola kamnita ali peščena tla.

    V Sloveniji je mali deževnih ranljiva in močno ogrožena vrsta, ki gnezdi na rečnih prodiščih. Slednje ogroža zaraščanje ter človek s svojo prisotnostjo in posegi, ki spreminjajo rečno dinamiko. Danes gnezdi na območju nižinske Drave 40-60 parov, z odstranitvijo vegetacije in zmanjšanjem motenj na prodiščih pa pričakujemo dvig populacije za več kot 50% (70-90 parov).

    Close

  • navadna čigra (Sterna hirundo) More…
    Navadna čigra (Sterna hirundo) Foto: Jure Novak

    Velikost: 34-37 cm

    Bivališče: reke, jezera, mokrišča, morska obala

    Hrana: majhne ribe

    Ogroženost v Sloveniji: E2 – močno ogrožena vrsta

    Evropski naravovarstveni status: Non-SPEC

    Vitka, elegantna ptica z dolgimi in ozkimi perutmi. Po hrbtu in perutih sive barve, drugod bela. Na glavi ima črno kapo, ki sega čez oči in v zatilje. Kljun je dolg in rdeč s črno konico. Je zelo spretna letalka, ki jo najpogosteje vidimo leteti tik nad vodo s katere pobira hrano. V zraku se lahko za kratek čas tudi zaustavi, preden se požene v vodo za majhnimi ribami.

    Navadna čigra je selivka, ki se iz daljne Afrike k nam priseli spomladi, jeseni pa se ponovno poda nazaj na jug. Njena prebivališča so obale morja, jezer, rek in mokrišč, na katerih se prehranjuje. Za gnezdenje potrebuje razmeroma gola tja, kjer samica v kotanjo na tleh izvali jajca.

    Pri nas je navadna čigra močno ogrožena vrsta, ki jo ogroža predvsem izguba primernega habitata za gnezdenje (prodišč) in medvrstna kompeticija z rečnim galebom Chroicocephalus ridibundus. Na območju nižinske Drave danes gnezdi 80-145 parov samo še na treh umetnih lokacijah – Ptujsko jezero, Ormoško jezero in Ormoške lagune. Z ustvarjanjem in vzdrževanjem primernih gnezdišč na vseh treh lokacijah pričakujemo porast populacije na 160-350 gnezdečih parov.

    Close

  • togotnik (Philomachus pugnax) More…
    Togotnik (Philomachus pugnax) Foto: Jure Novak

    Velikost: 29-32 cm

    Bivališče: obale morja, sladkovodna mokrišča in poplavna travišča

    Hrana: nevretenčarji, žuželke

    Srednje velik pobrežnik katerega spol lahko razlikujemo. Medtem ko je samica pretežno rjvkaste barve z značilno belino okrog baze kljuna, so samci v spomladanskih mesecih precej pisani. Takrat tudi dvorijo samicam, zato imajo perje na glavi in vratu izrazito košato, zaradi česar so v tem času nezamenljivi s katerokoli drugo vrsto pobrežnika.

    Togotnika lahko pri nas opazujemo le na selitvi, v zimskih mesecih je redek gost. Takrat ga pogosto vidimo na obalah rek, morja in jezer, lahko tudi na poplavljenih travnikih in njivah. Gnezdi v mokriščih na severu Evrope.

    Na spodnji Dravi se togotnik v času selitve pojavlja tudi v večjem številu. V času selitve območje preleti 2000-2900 togotnikov, od tega 70-90% čez Ormoške lagune, kar predstavlja najpomembnejše območje za to ptico v Sloveniji. Zaradi pomankanja vode in zaraščenosti Ormoških lagun so te neprimerno postajališče za togotnika. Z izboljšanjem habitata bomo tako povečali možnost preživetja te vrste med selitvijo.

    Close

  • močvirski martinec (Tringa glareola) More…
    Močvirski martinec (Tringa glareola) Foto: Jure Novak

    Velikost: 19-21 cm

    Bivališče: sladkovodna močvirja

    Hrana: mehkužci, raki, žuželke

    Evropski naravovarstveni status: SPEC3

    Majhen, eleganten martinec na dolgih, rumeno-zelenih nogah. Je rjave barve, po hrbtu in perutih so vidne številne bele pike. Proge na vratu se širijo daleč na prsa. Je zelo podoben sorodnemu pikastem martincu (Tringa ochropus), od katerega ga najlažje ločimo po zelo izraziti svetli obrvi. V letu lahko opazimo izrazito belo trtico in noge, ki segajo čez rep.

    Močvirski martinec je med selitvijo pri nas eden najpogostejših pobrežnikov, v poletnih mesecih pa je redek gost. Gnezdi v močvirjih in poplavnih gozdovih severne ter vzhodne Evrope, gnezdo pa si naredi na tleh v gosti podrasti.

    Na spodnji Dravi se močvirski martinec v večjem številu pojavlja v obdobju selitve. V tem času območje preleti 3700-5400 osebkov, od tega 70-90% čez Ormoške lagune, kar predstavlja najpomembnejše območje selitve za to ptico v Sloveniji. Zaradi pomankanja vode in zaraščenosti Ormoških lagun so te neprimerno postajališče za togotnika. Z izboljšanjem habitata bomo tako povečali možnost preživetja te vrste med selitvijo.

    Close

  • belorepec (Haliaeetus albicilla) More…
    Belorepec (Haliaeetus albicilla) Foto: Jure Novak

    Velikost: 76-92 cm

    Bivališče: obale morja in jezer, močvirja ter reke

    Hrana: ribe, vodne ptice, mrhovina

    Ogroženost v Sloveniji: E1 – kritično ogrožena vrsta

    Evropski naravovarstveni status: SPEC1

    Velika ujeda z dolgimi in širokimi perutmi, katerih primarna peresa na koncu tvorijo izrazite »prste«. Odrasel osebek v celoti rjave barve, rumena sta le močan kljun in noge. Mladosten osebek nekoliko temnejše barve s sivim kljunom. V letu ga zlahka ločimo od drugih ujed že po njegovi velikosti, med podobnimi ujedami pa ga izda njegov močan kljun in bel rep.

    Belorepec je pri nas celoletna vrsta, ki jo najdemo v bližini voda, predvsem na območju Cerkniškega jezera, Zadrževalnika Medvedce in ob rekah Dravi in Muri. V Evropi je redka gnezdilka. Gnezdo si zgradi visoko v krošnji starega drevesa ali na skalni polici in ga lahko uporablja več let zapored.

    V Sloveniji je belorepec kritično ogrožena vrsta, precej dobro pa se ji ne piše tudi drugod po svetu. Na območju nižinske Drave ali v njeni bližini gnezdita dva para, samo območje pa predstavlja tudi izvrstno prehranjevališče za to vrsto. Ogroža ga predvsem izginjanje osamljenih gozdov s starimi drevesi in motnja s strani človeka, predvsem v obdobju valjenja jajc. Z zagotovitvijo primernega območja za gnezdenje in odpravo motenj predvidevamo povečanje za en gnezdeč par na območji bodočega naravnege razervata Ormoške lagune.

    Close

Ribe

  • velika senčica (Umbra krameri) More…

    Velikost: do 17 cm

    Bivališče: hladnejše stoječe vode gosto zarasle z vodnim rastlinjem

    Hrana: ličinke vodnih žuželk, rakci in drugi vodni nevretenčarji

    Ogroženost v Sloveniji: V – ranljiva vrsta

    Majhna, sivo rjava riba, ki ima telo pokrito z veliki luskami in temnejšimi pegami, brez posebnega vzorca. Trebuh je svetlejši, vzdolž boka pa poteka svetlejša proga. Glava je srednje velika, plavuti imjo konkavne robove. Samci so manjši od samice. Zaradi posebne zgradbe krvožilja in plavalnega mehurja lahko ta vrsta diha tudi atmosferski zrak. Živi 4-5 let.

    Današnje predstavnike družine, v katero spada velika senčica smatramo za relikte, ki izumirajo. Zaradi njene prilagojenosti na mrzlejše vode ter zaradi nepovezanosti njenih nahajališč sklepamo, da je velika senčica ledeniški relikt. Danes naseljuje stoječe vode v porečju Donave, Dnjestra in Pruta, v Sloveniji pa jo najdemo v mrtvicah in rečnih rokavih reke Mure in Drave.

    Populacija velike senčice se je v Evropi drastično zmanjšala, ponekod je popolnoma izginila (Slovaška, Avstrija). Vzroki so predvsem v izsuševanju mokrišč in spreminjanju namembnosti zemljišč. V Sloveniji je zelo redka vrsta.

    Close

  • nežica (Cobitis taenia oz. elongatoides) More…

    Velikost: do 10 cm

    Bivališče: potoki, rečni rokavi in mrtvice s peščenim dnom

    Hrana: drobni vodni nevretenčarji, rastlinski ostanki

    Ogroženost v Sloveniji: O1 – možnost ponovne ogroženosti

    Nežica je majhna riba z dolgim, kačastim telesom, ki je bočno močno sploščeno in pokrito z drobnimi luskami. Ima majhno glavo in usta, na gobcu pa ima 6 majhnih brkov. Osnovna barva telesa je rumenkasta, vzdolž telesa pa potekajo ločeni pasovi temnih peg. Je nočno aktivna vrsta, ki preživi večino dneva zarita v peščeno dno.

    Razširjena je po rekah celotne Evrope z izjemo sredozemskih otokov, juga Italije, Grčije ter skrajnega severa Evrope. Pri nas jo najdemo v porečju Save, Drave, Mure in Soče. Ustrezajo ji predvem manjši potoki, mrtvice in reke s čisto, hladnejšo vodo in muljastim dnom, katerega plast pa ne sme biti predebela.

    Populacija nežice se v zadnjih letih povsod po Evropi zmanjšuje, vzrok pa je predvsem reguliranje voda, kar spremeni strukturo dna. Z odprtjem rečnih rokavov na nižinski Dravi bomo ustvari optimalno bivališče za nežico.

    Close

  • bolen (Aspius aspius) More…

    Velikost: do 120 cm (povprečno med 50-75cm)

    Bivališče: čiste, hitro tekoče vode ter večja, čista jezera

    Hrana: vodno rastlinje, manjše vodne živali in ribe

    Ogroženost v Sloveniji: E – prizadeta vrsta

    Bolen je riba z dolgim, podolgovatim telesom, ki je bočno rahlo stisnjeno in velikimi nadstojnimi usti. Hrbet je modrikasto črn, boki modrikasto beli, trebuh pa je bele barve. Plavuti so dokaj velike in z izjemo hrbtne in repne plavuti, ki sta rdečkaste barve, moderega odtenka. Njegova življenska doba je 10-15 let.

    Bolen je razširjen predvsem v centralni in vzhodni Evropi, saj zahodno mejo njegovega areala predstavlja reka Elba. Najdemo ga v Skandinaviji na vzhodu pa vse do Urala. V Sloveniji živi v srednjem toku reke Save, v Dravi, Muri, Kolpi, v srednjem toku Krke ter v akumulacijah.

    V Evropi je populacija bolena ogrožena in precej manjša kot pred nekaj desetletji. Ogrožajo ga predvsem mehanski posegi v reke (pregrade, jezovi, elektrarne) in regulacije. V nižinski Dravi je redek, posebnega pomena pa zanj predstavljajo rečni rokavi, katerih odprtje bi nanj imelo ugoden vpliv, predvsem v obdobju drstenja in za mladice.

    Close

  • pezdirk (Rhodeus amarus) More…

    Velikost: do 9 cm (običajno 5-6 cm)

    Bivališče: obalni pas počasi tekočih ali stoječih voda

    Hrana: rastlinski in živalski plankton, maloščetinci, ostanki rastlin

    Ogroženost v Sloveniji: E – prizadeta vrsta

    Majhna riba z visokim, bočno stinsnjenim telesom in majhno glavo ter usti. Je izredno živo obarvana, posebno v času drstitve. Hrbet je temno zelen, boki pa sijejo v kovinskih odtenkih vijoličaste, rožnate in modrikaste. Približno od sredine telesa sega proti bazi repa modrikasta proga. V njegovem življenskem ciklu so izrednega pomena školjke potočne škržki ali brezzobke v katere samica odlaga ikre, kasneje pa v njej 3-4 tedne prebiva zarod.

    Pezdirka najdemo predvsem v mrtvicah, rečnih rokavih in jezerih z mehkim dnom. Razširjen je na Daljni vzhod, v Evropi pa sega vse do severovzhodne Francije, na Balkanu pa ga najdemo v reki Vardar in Marici. V Sloveniji je splošno razširjen v donavskem bazenu.

    Pezdirka močno ogroža onesnaževanje voda, saj slednje uničuje školjke, ki jih nujno potrebuje v življenskem ciklu. Na območju nižinske Drave je zelo redek, najverjetneje zaradi majhnje populacije školjk. Odprtje in preureditev stranskih rečnih kanalov z mehkim peščenim dnom bi ugodno vplivalo na populacije školjk, posledično tudi na pezdirka.

    Close

Hrošči

  • puščavnik (Osmoderma eremita) More…
    Puscavnik (Osmoderma eremita) Foto: Al VrezecPuscavnik (Osmoderma eremita) Foto: Al Vrezec

    Velikost: do 5 cm

    Bivališče: gozdovi s starimi drevesi

    Hrana: odmrli les (ličinke), rastlinski sokovi (odrasel hrošč)

    Ogroženost v Sloveniji: E – prizadeta vrsta

    Velik hrošč z zajetnim telesom in razmeroma majhno glavo. Telo je temno rjave barve in kovinsko vijolično lesketajoče. Spodnja stran je rumene barve. Okolišu, kjer se izleže je zvest vso življenje in se od njega ne oddali, čeprav lahko leti. Ličinka preživi prva tri leta v trhlem lesu, odrasel hrošč pa si z oddajanjem vonjav poišče samico in živi le nekaj tednov. Dejaven je predvsem v poletnih mesecih.

    Puščavnik živi v zrelih gozdovih, kjer najdemo stare hraste, lipe in vrbe, ki so zanj najpomembnejše vrste dreves. Prebiva v drevesnem duplu, katero redko zapusti. Vrsta je razširjena v zahodni Evropi od južne Švedske do severne Španije z izjemo Britanskega otočja. Njegova razširjenost v Sloveniji je slabo poznana, večje populacije so bile njadene le v severovzhodni Sloveniji v bližini projektnega območja.

    Ogroža ga predvsem izguba bivališča in starih dreves, ki jih potrebuje za preživetje. Nmogokrat ga zmotno označujejo kot škodljivca, vendar se njegova ličinka prehranjuje le z odmrlim lesom.

    Close

  • ovratniški plavač (Graphoderus bilineatus) More…
    Ovratniski plavac (Graphoderus bilineatus)  Foto: Damijan DenacOvratniski plavac (Graphoderus bilineatus) Foto: Damijan Denac

    Velikost: 14-16 mm

    Bivališče: kisle, evtrofne, bogato zarasle stoječe vode

    Hrana: majhni nevretenčarji

    Ogroženost v Sloveniji: K – premalo znana vrsta

    Srednje veliki vodni hrošč ovalne oblike z dolgimi zadnjimi nogami, ki mu pomagajo pri plavanju. Zgornja stran je rumeno-črne barve, krovci so zrnastega vzorca, spodnja stran pa je svetlo rumena. Razvoj iz jajčeca, preko ličinke v bubo in nato v odraslega hrošča poteka približno 2 meseca in pol. Ličinka se zabubi pod kamenjem ali vegetacijo blizu vode. Odrasli hrošči umrejo hitro po razmnoževalnem obdobju.

    Ovratniški plavač je razširjen od centralne Evrope vse do zahodne Sibirije in od severne Italije, Slovenije, Madžarske in Romunije do južne Skandinavije. V Sloveniji je izjemno redka vrsta, saj o njegovem pojavljanju pričata le dva podatka. Pri prihaja iz okolice Rač in je star skoraj 100 let, drugi pa je nedavni in prihaja iz gramoznice v bližini reke Mure.

    Varstveni status ovratniškega plavača je skrajno neugoden zaradi pomankanja varstvenih ukrepov za stoječe vode ob naših rekah.

    Close

  • škrlatni kukuj (Cucujus cinaberinus) More…
    Skrlatni kukuj (Cucujus cinnaberinus)  Foto: Al VrezecSkrlatni kukuj (Cucujus cinnaberinus) Foto: Al Vrezec

    Velikost: do 15 mm

    Bivališče: starejši gozdni sestoji, obrežne mehkolesne loke

    Hrana: trhel les, občasno tudi pleni ali se prehranjuje z mrhovino

    Ogroženost v Sloveniji: E – prizadeta vrsta

    Srednje velik hrošč s podolgovatim telesom, ki je zgoraj obarvano škrlatno rdeče, spodnja stran pa je črna. Črne so tudi noge in antene. Ličinke so navadno dvoletne in se zabubijo v juliju in avgustu. Faza bube je kratka, saj se že v avgustu izležejo imagi, ki pa ostanejo pod lubjem do spomladi, ko prilezejo v maju in juniju na plano.

    Škrlatnega kukuja najdemo v starejših gozdovih, saj živijo pod lubjem stoječih ali ležečih dreves, zlasti topolov (Populus), vrb (Salix), brestov (Ulmus), hrastov (Quercus), jesenov (Fraxinus), javorjev (Acer) in divjega kostanja (Aesculus). Zanj so pomembna predvsem starejša drevesa s premereom več kot 70 cm, saj se s takšnimi drevesi njegovo število zelo poveča. Vrsta je razširjena po večjem delu Evrope, redkejša je na zahodu in jugu. Pri nas je splošno razširjena vrsta, precej bolj razširjena pa je v vlažnih nižinskih gozdovih, zlasti ob rekah.

    Škrlatni kukuj je v Sloveniji ogrožena vrsta, o njem pa je znanega zelo malo. Ogroža ga predvsem izguba bivališča in posegi v stare gozdove, fragmentacija in odstranjevanje odmrle lesne mase.

    Close

Habitani tip

  • Oznaka: 91E0 – Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka) (Alnus glutinosa in Fraxinus excelsior (Alno-Padion, Alnion  incanae, Salicion albae) More…

    Habitatni tip sestavlja gozd v katerem prevladuje črna jelša (Alnus glutinosa) in vrba (Salic spp.). Najdemo ga na poplavnih območjih na brežinah rek ali rečnih otokov, ponavadi na zmerno bazičnih, evtrofičnih tleh.

    Mnogo takšnih gozdov je zaradi pogostih poplav zelo dinamičnih in z različnimi stopnjami sukcesij. Na nekoliko bolj suhih predelih se lahko zelo razraste veliki jesen (Fraxinus excelisor) in brest (Ulmus spp.). Prav zaradi dinamičnosti je tudi talna vegetacija zelo raznolika in jo ponekod sestavljajo visoke rastline kot naprimer velika kopriva (Urtica dioica), navadni trst (Phragmites australis) in brestovolistni oslad (Filipendula ulmaria), drugod pa nizke združbe plazeče zlatice (Ranunculus repens), močvirske lakote (Galium palustre) in navadne kalužnice (Caltha palustris).

    Na območju nižinske Drave pokriva ta habitatni tip 13.2 km2. Zaradi vplivov sečnje, urbanizacije, kmetijstva in spremembe rečnega režima se je obseg in kvaliteta območja drastično zmanjšala. Z oživitvjo stranskih rečnih rokavov pričakujemo izboljšanje stanja tega habitatnega tipa.

    Close

Design: Polonca Peterca
Developer: Uroš Orešič in Gregor Sušanj