Zanimivejša opazovanja z rednega monitoringa vodnih ptic na območju reke Drave – 28. dekada:

Ormoške lagune:

• mokož (Rallus aquaticus) – 4 os.
• kostanjevka (Aythya nyroca) – 1 os.

Ormoško jezero

• polarni slapnik (Gavia arctica) – 2 os.
• rjavi galeb (Larus fuscus) – 1 os.

Ptujsko jezero:

• čopasti ponirek (Podiceps cristatus) – 119 os.
• žvižgavka (Anas penelope) – 99 os.
• dolgorepa raca (Anas acuta) – 23 os.
• raca žličarica (Anas clypeata) – 31 os.
• kostanjevka (Aythya nyroca) – 1 os.
• veliki žagar (Mergus merganser) – 2 os.
• liska (Fulica atra) – 4358 os.
• mali prodnik (Calidris minuta) – 2 os.
• bodičasta govnačka (Stercorarius parasiticus) – 1 os.
• rumenonogi galeb (Larus michahelis) – 3100 os. (prenočujejo)
• rjavi galeb (Larus fuscus) – 4 os.
• Skupaj: 12.044 os. vodnih ptic (40 vrst)

Zanimivejša opazovanja z rednega monitoringa vodnih ptic na območju reke Drave – 28. dekada:

More

V soboto, 28. oktobra 2013 je bila izvedena tradicionalna akcija odstranjevanja zarasti na otokih ptujskega jezera. Otoke smo pokosili ter z njih odstranili vso odvečno vegetacijo in jih tako pripravili za gnezditveno sezono v prihodnjem letu. Prav tako smo očistili podstavka električnih stebrov, na katerih vsako leto gnezdijo navadne čigre in rečni galebi.

V delovni akciji je sodelovalo 16 prostovoljcev, ki so delo opravili v dobrih 5 urah in tako skupaj opravili 80 ur prostovoljnega dela.

Več fotografij delovne akcije si lahko ogledate v fotogaleriji.

Photo: Tilen Basle

V soboto, 28. oktobra 2013 je bila izvedena tradicionalna akcija odstranjevanja zarasti na otokih ptujskega jezera. Otoke smo pokosili ter z njih odstranili vso odvečno vegetacijo in jih tako pripravili za gnezditveno sezono v prihodnjem letu. Prav tako smo očistili podstavka električnih stebrov, na katerih vsako leto gnezdijo navadne čigre in rečni galebi.

More

Zanimivejša opazovanja z rednega monitoringa vodnih ptic na območju reke Drave – 27. dekada:

Ormoške lagune:

• žvižgavka (Anas penelope) – 19 os.
• kostanjevka (Aythya nyroca) – 1 os.

Ormoško jezero

• mala bela čaplja (Egretta garzetta) – 4 os.
• spremenljivi prodnik (Calidris alpina) – 14 os.

Ptujsko jezero:

• labod grbec (Cygnus olor) – 336 os.
• dolgorepa raca (Anas acuta) – 23 os.
• raca žličarica (Anas clypeata) – 30 os.
• tatarska žvižgavka (Netta rufina) – 2 os.
• liska (Fulica atra) – 4288 os.
• peščenec (Calidris alba) – 1 os.
• črni martinec (Tringa erythropus) – 1 os.
• rumenonogi galeb (Larus michahelis) – 2403 os. (prenočujejo)
• rjavi galeb (Larus fuscus) – 5 os.
• Skupaj: 10.084 os. vodnih ptic (34 vrst)

Zanimivejša opazovanja z rednega monitoringa vodnih ptic na območju reke Drave – 27. dekada:

More

Letošnje leto je Srbija oddalo vlogo za razglasitev Donave kot biosferno območje, Madžarska in Hrvaška sta to že naredili in UNESCO je potrdil njuni območji, sedaj manjkata do prvega 5-lateralnega biosfernega območja »Drava-Mura-Donava« na svetu le še Avstrija in Slovenija.
 
18.9.2013 je na Dunaju potekal 3. zaporedni sestanek delovne skupine za ta biosferni rezervat. Slovenijo smo zastopali Marija Markeš, Suzana Zupanc-Hrastar, Damijan Jaklin in Damijan Denac. Med informiranjem o aktivnostih vseh 5 držav na tem področju, smo predstavili tudi delo DOPPS na projektu LIVEDRAVA. Naslednje srečanje delovne skupine bo v kratkem v Srbiji. V Sloveniji kljub dejstvu, da je minister Žarnič podpisal deklaracijo, ki nas zavezuje k razglasitvi Drave in Mure kot biosfernega območja v Sloveniji, še vedno ni prave politične volje, da to naredimo. Upamo, da bo Slovenska visoka politika to prepoznala kot pravo razvojno priložnost in podprla nominacijo. Velika mednarodna blamaža bo namreč, če naša država, ki se navzven najbolj kiti s svojo biodiverziteto in »zelenostjo«, tukaj svoje obljube ne bo izpolnila. In namesto da bi bili prvi – nominacijo za Dravo in Muro smo vložili pred vsemi leta 2000, a se je »izgubila« na Ministrstvu – , bomo kot kaže, pa še veseli bomo če bo tako, zadnji.

Photo: Tilen Basle

Letošnje leto je Srbija oddalo vlogo za razglasitev Donave kot biosferno območje, Madžarska in Hrvaška sta to že naredili in UNESCO je potrdil njuni območji, sedaj manjkata do prvega 5-lateralnega biosfernega območja »Drava-Mura-Donava« na svetu le še Avstrija in Slovenija. More