Vlada Republike Slovenije je na 133. redni seji dne 4. 5. 2017 sprejela sklep, s katerim je izdala Uredbo o Naravnem rezervatu Ormoške lagune.

Photo: Tilen Basle

Ormoške lagune so torej postale uraden naravni rezervat razglašen z vladno uredbo. S tem so dolgoletna naravovarstvena prizadevanja na območju Ormoških lagun dobila formalno priznanje. Uradna otvoritev naravnega rezervata bo sledila v kratkem. Na območju smo v okviru projekta LIVEDRAVA že izvedli obsežno renaturacijo z namenom izboljšati habitate ogroženih gnezdilk in selivk, območje smo opremili z infrastrukturo za opazovanje ptic in z izobraževalnimi tablami. Upravljanje izvajamo z regulacijo gladine vode in s pašo z vodnimi bivoli, ki se za ta namen odlično obnesejo. V bližnji prihodnosti načrtujemo izid vodnika po rezervatu.

O sprejetju sklepa lahko več preberete v novici na spletni strani Natura 2000.

 
Uredba NR Ormoške lagune – Sklep Vlade (PDF)
Besedilo Uredbe o NR Ormoške lagune (PDF)

Vlada Republike Slovenije je na 133. redni seji dne 4. 5. 2017 sprejela sklep, s katerim je izdala Uredbo o Naravnem rezervatu Ormoške lagune. More

Zanimivejša opazovanja z rednega monitoringa vodnih ptic na območju reke Drave – 12. dekada:

Ormoško jezero

• mala bela čaplja (Egretta garzetta) – 3 os.
• rjava čaplja (Ardea purpurea) – 1 os.
• rjavi lunj (Circus aeruginosus) – 3 os.
• Temminckov prodnik (Calidris temminckii) – 1 os.
• mali martinec (Actitis hypoleucos) – 101 os.

Ptujsko jezero:

• žličarka (Platalea leucorodia) – 1 os.
• zimska raca (Clangula hyemalis) – 3 os.
• zvonec (Bucephala clangula) – 1 os.
• togotnik (Philomachus pugnax) – 32 os.
• zelenonogi martinec (Tringa nebularia) – 12 os.
• mali galeb (Hydrocoloeus minutus) – 139 os.
• rjavi galeb (Larus fuscus) – 1 os.
• belolična čigra (Chlidonias hybrida) – 4 os.
• beloperuta čigra (Chlidonias leucopterus) – 3 os.

Zanimivejša opazovanja z rednega monitoringa vodnih ptic na območju reke Drave – 12. dekada: More

Zanimivejša opazovanja z rednega monitoringa vodnih ptic na območju reke Drave – 11. dekada:

Ormoško jezero

• grahasta tukalica (Porzana porzana) – 1 os.
• mali galeb (Hydrocoloeus minutus) – 2 os.
• kaspijska čigra (Hydroprogne caspia) – 1 os.

Ptujsko jezero:

• mala bela čaplja (Egretta garzetta) – 1 os.
• tatarska žvižgavka (Netta rufina) – 2 os.
• polojnik (Himantopus himantopus) – 7 os.
• spremenljivi prodnik (Calidris alpina) – 1 os.
• zelenonogi martinec (Tringa nebularia) – 4 os.
• mali galeb (Hydrocoloeus minutus) – 112 os.
• črnoglavi galeb (Ichthyaetus melanocephalus) – 9 os.
• črna čigra (Chlidonias niger) – 126 os.

Zanimivejša opazovanja z rednega monitoringa vodnih ptic na območju reke Drave – 11. dekada: More

Zanimivejša opazovanja z rednega monitoringa vodnih ptic na območju reke Drave – 10. dekada:

Ormoško jezero

• črnovrati ponirek (Podiceps nigricollis) – 1 os.
• kvakač (Nycticorax nycticorax) – 1 os.
• reglja (Anas querquedula) – 99 os.
• zvonec (Bucephala clangula) – 3 os.
• zelenonogi martinec (Tringa nebularia) – 10 os.
• rjavi galeb (Larus fuscus) – 1 os.

Ptujsko jezero:

• rjavovrati ponirek (Podiceps grisegena) – 1 os.
• tatarska žvižgavka (Netta rufina) – 2 os.
• polojnik (Himantopus himantopus) – 3 os.
• spremenljivi prodnik (Calidris alpina) – 1 os.
• veliki škurh (Numenius arquata) – 5 os.
• mali galeb (Hydrocoloeus minutus) – 2 os.
• sivi galeb (Larus canus) – 11 os.
• rjavi galeb (Larus fuscus) – 4 os.
• črnomorski galeb (Larus cachinnans) – 36 os.
• kaspijska čigra (Hydroprogne caspia) – 1 os.

Zanimivejša opazovanja z rednega monitoringa vodnih ptic na območju reke Drave – 10. dekada: More

Pretekla sobota je ob Dravi minila v znamenju prostovoljne delovne akcije Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Breguljke se že na poti proti svojim gnezdiščem, zato je bil skrajni čas, da zanje uredimo peščene stene ob reki Dravi. Na zboru v Dolanah se je zbralo 19 prostovoljcev, ki so v dobrih treh urah uredili več kot 70 metrov peščenih sten, kjer je v letu 2016 gnezdilo 64 parov breguljk. Nedaleč stran je z gnezdenjem že pričel vodomec, kateremu ob breguljki takšni ukrepi izdatno pomagajo. Reka namreč zaradi zmanjšanega pretoka vode nima moči, da bi takšne strukture (peščene stene) oblikovala sama.

Vsem udeležencem prostovoljne delovne akcije se lepo zahvaljujemo za vložen čas in trud. Verjamemo, da se bodo breguljke tudi letos vrnile, mi pa vam obljubimo, da vas bomo ob tem zagotovo obvestili.

Akcija urejanje peščenih sten za breguljko in vodomca je potekala v sklopu projekta »Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji«, LIVEDRAVA, LIFE11 NAT/SI/882. Več o projektu in aktivnostih najdete na projektni spletni strani.

Pretekla sobota je ob Dravi minila v znamenju prostovoljne delovne akcije Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Breguljke se že na poti proti svojim gnezdiščem, zato je bil skrajni čas, da zanje uredimo peščene stene ob reki Dravi. More