Uspešno se je zaključil že 23. Mladinski ornitološki raziskovalni tabor, ki ga je organiziralo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Tabor, ki je letos potekal na OŠ BREG na Ptuju, se je izvajal v sklopu projekta LIVEDRAVA: Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji (LIFE11 NAT/SI/882).
Mladi so se na taboru učili prepoznavanja ptic in načinov njihovega raziskovanja, se seznanili z naravovarstveno tematiko ter izmenjevali ideje in izkušnje z vrstniki, ki jim je skupno zanimanje za ptice in naravo. Raziskovanje je potekalo od zgodnjih jutranjih ur do poznih večernih ur.
Tabora se je letos udeležilo triindvajset udeležencev iz vse Slovenije. Delo je potekalo v šestih skupinah, ki so jih vodili mentorji, izkušeni ornitologi. Udeleženci ornitološkega tabora so raziskovali na območju reke Drave. Vse skupine so si tudi ogledale Naravni rezervat v nastajanju Ormoške lagune in Ormoško jezero. V večernih urah smo skupaj popisovali pegaste sove, podhujke, čuke in velike ter male uharice.
Drugega julija so v prostorih OŠ Breg, udeleženci širšo javnost seznanili s potekom dela, novimi ugotovitvami in poučnimi ter zabavnimi izkušnjami. Predstavitve se je udeležilo več kot 80 poslušalcev.
Pomen prisotnosti vodne in obrežne vegetacije stoječih voda za prehranjevanje, gnezdenje in vrstno pestrost ptic nam je predstavila skupina, ki se je posvetila proučevanju ptic stoječih voda. Med raziskovanjem breguljk, najmanjših evropskih lastovk, so udeleženci spoznali pomen stare struge reke Drave za gnezdenje te močno ogrožene vrste, uvrščene na rdeči seznam. Našteli so več kot 800 aktivnih rovov breguljk. Skupina, ki je raziskovala razlike med naravno in umetno strugo reke Drave je ugotovila, da se je na naravni strugi zadržuje veliko več vrst in več osebkov kot na umetni. Najštevilčnejše so bile breguljke, udeleženci so jih popisali preko 100. Popisovanju galebov sta se posvetili dve skupini, raziskovali sta prenočišča in območja hranjenja. S Ptujskega jezera, glavnega prenočišča galebov, se je večina osebkov v zgodnjih jutranjih urah odpravila po toku navzgor – proti prodiščem naravne strugi reke Drave, kjer so se tudi hranili. Največ galebov se je hranilo ob rekah in na smetiščih, kjer je hrana lahko dostopna. Udeleženci so tekom tabora popisali preko 900 rumenonogih in rečnih galebov.
V Sloveniji je črna štorklja ogrožena, ranljiva vrsta in zelo redka gnezdilka, ki v času gnezdenja živi zelo skrito. O redkosti te vrste se je prepričala tudi skupina, ki jo je opazovala, saj so jo tekom tabora videli le trikrat. Rački ribniki in mrtvi rokav reke Drave so se izkazali kot pomembna prehranjevališča te ogrožene in izjemno skrivnostne ptice.
 Photo: Tilen Basle |
 Photo: Tilen Basle |
