Z obnovo habitatov in razglasitvijo Ormoških lagun kot naravnega rezervata smo deležni mednarodnega priznanja – projekt obnove se je uvrstil med finaliste letošnjih Natura 2000 nagrad (Natura 2000 Award).

Tovarna sladkorja Ormož (TSO) je pričela z obratovanjem leta 1979. Odpadne vode, bogate s hranili, ki so se zbirale v bližnjih bazenih, so prav kmalu pritegnile številne vodne ptice, saj so slednji zanje pomenili optimalno prehranjevališče. V 90-ih letih sta DOPPS in TSO, katere večinski lastnik je bil nizozemski Cosun, v bazenih Ormoških lagun s skupnimi močmi opravila nekaj naravovarstvenih akcij, med katerimi velja še posebej omeniti ureditev gnezdišča za navadno čigro in rečnega galeba – postavitev prvih gnezditvenih splavov.

V letu 2006 je bila tovarna zaradi reforme EU prisiljena zapreti svoja vrata. Kljub temu pa njeno vodstvo ni zaprlo vrat varstvu narave in najpomembnejšim prebivalcem Ormoških lagun – pticam. V letu 2010 so se odločili, da območje bazenov (60 ha) podarijo DOPPS-u, mi pa smo se zavezali, da bomo vzpostavili naravni rezervat in poskrbeli za varstvo ptic v prihodnje. Na društvu smo uspešno pridobili LIFE-sredstva, s katerimi smo obnovili habitate, uredili nov dotok vode in začeli z uresničevanjem naravovarstvenega upravljanja območja.

»Nekaj ornitologov nas je z Ormoškimi lagunami dobesedno zraslo in smo se dobro zavedali, kaj pomenijo za ptice, njihovo selitev in Slovenijo. Ko jim je grozil propad, smo vložili vse napore in postavili na kocko marsikaj, da bi jih rešili. Vem, da so to našo odločenost in iskrene namene prepoznali lastniki in tako so naše sanje lahko postale resničnost. Pot do rezervata pa je bila še dolga in vse prej kot lahka,« je povedal direktor DOPPS in vodja projekta renaturacije lagun Damijan Denac.

V Naravnem rezervatu Ormoške lagune boste danes med sestoji trsta, rogoza in drugih ciljnih habitatov lahko opazovali gnezdeče kostanjevke, na selitvi pa ponovno jate močvirskih martincev. Območje je sestavni del Nature 2000 – območja »Drava« in je postalo eno najpomembnejših gnezdišč in selitvenih postajališč za vodne ptice v Sloveniji. Paša z vodnimi bivoli je hkrati ustvarila enega največjih kompleksov ekstenzivnih pašnikov v spodnji Podravski regiji.

Nagrada Natura 2000

Evropska komisija je v letošnjem letu projektu obnove habitatov v Naravnem rezervatu Ormoške lagune podelila posebno priznanje. Projekt je uvrstila med finaliste letošnjih nagrad Natura 2000 (Natura 2000 Award). Ob bok nam je v kategoriji »Varstvo narave« postavila še sedem projektov iz celotne Evrope, o najboljšem projektu pa boste odločali VI!

»S tem projektom smo pokazali alternativo preživelim konceptom. Ohranili smo naravo in jo namenili v izobraževalne namene. Ustvarili smo delovna mesta in pomagali k prepoznavnosti občine, regije in države. Vse to je javni interes. In pri vsem tem smo plačali socialnih transferjev in davkov več, kot je vložila v projekt RS. Torej smo poleg vsega še malo napolnili proračun. Naj bo vaš glas za ta projekt tudi sporočilo, da problemov sveta danes – klimatska kriza, biodiverzitetna kriza, »nove bolezni« itd. – ne moremo reševati z enakimi načini, ki so probleme povzročili – z neskončnim izkoriščanjem narave,« še dodaja Denac.

 
Kliknite na spodnjo fotografijo in oddajte svoj glas za Naravni rezervat Ormoške lagune in njegove prebivalce.

Z obnovo habitatov in razglasitvijo Ormoških lagun kot naravnega rezervata smo deležni mednarodnega priznanja – projekt obnove se je uvrstil med finaliste letošnjih Natura 2000 nagrad (Natura 2000 Award).

More

Pomlad je v polnem zamahu in tudi tiste poznejše selivke so že prispele na svoja gnezdišča. Letošnjo pomlad, prvo po končani renaturaciji in novem dotoku vode v bazene, se je življenje v Lagune vrnilo v polnem zamahu.

V času selitve, od marca naprej, so se v lagunah ustavile reglje (do 75 os.), kreheljci (do 55 os.), race žličarice (do 13 os.), kostanjevki (2 os.), polojniki (do 7 os.), močvirski martineci (do 94 os.), togotniki (do 128 os.), pikasti martineci (do 22 os.), kozice (do 28 os.) in velike bele čaplje (do 11 os.). Od zanimivosti velja izpostaviti žličarko, jezerskega martinca, črnega martinca, grahasto tukalico, črnega škarnika, zlato prosenko, malega škurha in rdečenogo postovko.

Čeprav so Lagune izredno pomembno postajališče za ptice selivke, smo letos še posebej veseli številnih gnezdilk, ki so se vrnile na območje. Letos v lagunah tako gnezdi raca žličarica, reglja, konopnica, mokož, priba, mali deževnik, rjavi lunj, srpična trstnica, bičja trstnica, trstni cvrčalec, rumena pastirica, številni mali ponirki, zelenonoge tukalice, liske, mlakarice in rakarji. V gnezditvenem obdobju se redno pojavljata tudi pritlikavi kormoran in rjava čaplja, od pomembnejših gnezdilk okolice pa sta bila opazovana belorepec in črna štorklja.

Z novim dotokom vode in ustreznim uravnavanjem gladine v bazenih so se v NR Ormoške lagune ponovno vzpostavili ustrezni življenjski prostori, ki privabljajo številne ptice, kot tudi druge živali in rastline. V veliko pomoč pri vzdrževanju ustreznih življenjskih okolji so nam seveda tudi vodni bivoli, ki s pašo zmanjšujejo zarast. Čreda v NR Ormoške lagune sedaj šteje 17 živali.

Življenjski prostori se bodo izoblikovali še nekaj časa ter se nenehno spreminjali. Z zanimanjem bomo spremljali, kako se bo v Lagune vračalo življenje in kako se bo prilagajalo na nove razmere.

Pomlad je v polnem zamahu in tudi tiste poznejše selivke so že prispele na svoja gnezdišča. Letošnjo pomlad, prvo po končani renaturaciji in novem dotoku vode v bazene, se je življenje v Lagune vrnilo v polnem zamahu. More

Breguljka, kot tudi vodomec sta vrsti, ki za gnezdenje potrebujeta navpične peščene stene, v katerih si izkopljeta gnezdilni rov. Zaradi okrnjenega delovanja rečnih procesov, sedaj izgubljata svoj prostor za gnezdenje. S prostovoljno delovno akcijo so prostovoljci DOPPS, ki delujejo v okviru Štajerske sekcije ob reki Dravi ta vikend uredili peščene stene, ki so sedaj pripravljene na prihod breguljk.

V soboto, 7. aprila 2018 se je v Dolanah zbralo 20 prostovoljcev, ki so ob reki Dravi v nekaj urah uredili približno 40 metrov peščenih sten. V teh stenah je v letu 2017 gnezdilo 96 parov breguljk in en par vodomca. Ker so z delom na tej lokaciji hitro končali, delovna vnema pa je bila visoka so sklenili, da se odpravijo še v Hajdoše. Na tej lokaciji so leta 2015 med deli na kanalu reke Drave strojno uredili daljši odsek peščene brežine. V letu 2016 je v njej gnezdilo več kot 500 parov breguljk, vendar stene zaradi velikosti, kot tudi oteženega dostopa niso urejali ročno. Stena se je zato sesedala, v njej pa je že v lanskem letu gnezdilo za polovico manj breguljk. V soboto so se opogumili in ročno uredili približno 20 metrov gnezdišča.

Photo: Tilen Basle

Vsem udeležencem prostovoljne delovne akcije se lepo zahvaljujemo za vložen čas in trud. Verjamemo, da se bodo breguljke tudi letos vrnile, mi pa vam obljubimo, da vas bomo o tem obvestili.

Breguljka, kot tudi vodomec sta vrsti, ki za gnezdenje potrebujeta navpične peščene stene, v katerih si izkopljeta gnezdilni rov. Zaradi okrnjenega delovanja rečnih procesov, sedaj izgubljata svoj prostor za gnezdenje. S prostovoljno delovno akcijo so prostovoljci DOPPS, ki delujejo v okviru Štajerske sekcije ob reki Dravi ta vikend uredili peščene stene, ki so sedaj pripravljene na prihod breguljk. More

Z veseljem napovedujemo fotografski natečaj “Naša mokrišča”, ki bo potekal od 20. februarja do 20. maja 2018.

Namen natečaja je s fotografskimi deli zajeti naravo mokrišč Občine Ormož, Občine Središče ob Dravi in Občine Sveti Tomaž. Predmet natečaja je pridobiti nabor fotografij za fotografsko razstavo, ki bo lokalno naravo še dodatno približala širši javnosti. Fotografije morajo prikazovati življenje v mokriščih na območju natečaja, njegove prebivalce (rastlinske in živalske vrste), raznolikost življenjskih okolij, doživljanje območja itd.

Photo: Tilen Basle

Prejete fotografije bo ocenila tričlanska komisija, tri najboljša dela pa bodo prejela nagrado.

Oddana dela morajo biti fotografirana na mokriščih na območju Občine Ormož, Občine Središče ob Dravi in Občine Sveti Tomaž v letu 2018. Poslane fotografije morajo biti v celoti avtorsko delo sodelujočih, za kar prevzamejo vso odgovornost. Fotografije, s katerimi avtor sodeluje na natečaju, ne smejo biti objavljene na drugih spletnih straneh, forumih, natečajih, socialnih medijih itd..

Podrobnejše informacije (splošni pogoji, pogoji za sodelovanje, soglasje, tehnične zahteve, ocenjevanje itd.) so objavljene v pravilniku, ki ga najdete med priponkami.

Z veseljem napovedujemo fotografski natečaj “Naša mokrišča”, ki bo potekal od 20. februarja do 20. maja 2018. More

S preteklim letom se je zaključil tudi največji društven projekt doslej – projekt LIVEDRAVA oz. Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji. Projekt se je pričel septembra 2012 in je povezal številne partnerje in podpornike projekta, hkrati pa lokalnemu prebivalstvu na projektnem območju ob reki Dravi ponudil mnoge priložnosti za razvoj in vključitev v različne oblike in faze projektnega dela.

Photo: Tilen Basle

Glavne aktivnosti projekta so obsegale naravovarstvene (obnova habitatov, vzpostavitev zavarovanega območja, varstvo ogroženih vrst), izobraževalne (interpretacija narave, vzpodbujanje prostovoljstva, širjenje zavesti o pomenu naravnih rek) in znanstveno-raziskovalne (mali deževnik, navadna čigra, hrošči, ribe) vsebine.

Rezultate projekta smo javnosti predstavili na zaključni prireditvi v soboto, 23. decembra 2017 v Središču ob Dravi. Priložnost smo hkrati izkoristili tudi za predstavitev programa LIFE+, ki je letos obeležil 25. obletnico izvajanja.

Več podrobnosti o izvedenih aktivnostih in rezultatih pet letnega dela projekta LIVEDRAVA lahko preberete v poljudnem poročilu (Layman’s report), ki je dostopno TUKAJ, za več utrinkov pa si oglejte našo GALERIJO.

Naše delo na območju reke Drave se z zaključkom projekta seveda ni končalo. Septembra 2017 smo pričeli uresničevati projekt ČIGRA, ki bo v naslednjih treh letih na reki Dravi več pozornosti namenil ohranjanju populacije navadne čigre na Ptujskem in Ormoškem jezeru.

S preteklim letom se je zaključil tudi največji društven projekt doslej – projekt LIVEDRAVA oz. Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji. Projekt se je pričel septembra 2012 in je povezal številne partnerje in podpornike projekta, hkrati pa lokalnemu prebivalstvu na projektnem območju ob reki Dravi ponudil mnoge priložnosti za razvoj in vključitev v različne oblike in faze projektnega dela. More